PRIDELAVA SADJA V SLOVENIJI

NatisniE-pošta

Naravne danosti v Sloveniji so primerne za pridelavo raznih sadnih vrst. Kljub temu številne površine, primerne zlasti za sadjarstvo, niso izkoriščene ali pa so slabo. Na to vplivata med drugim tudi neugodna posestna struktura in razdrobljenost, ki povečujeta stroške pridelave. Zato sta še toliko pomembnejša povezovanje sadjarjev in organiziran nastop na trgu. Vloga sadjarstva je v Sloveniji zelo pomembna z več vidikov, najbolj z vidika kmetijske dejavnosti, ki nudi dohodek pomembnemu deležu kmetij. Ne gre zanemariti pomena ohranjanja tradicije in zdravja ljudi ter socialnega in ekonomskega pomena in velikih možnosti, ki jih nudi za nadaljnji razvoj.
 
Povprečna poraba sadja na prebivalca na dan v Sloveniji znaša 239 g in je nekoliko manjša kot v EU.
 
Obseg pridelave sadja in oljk v Sloveniji 
V letu 2010 je imelo sadovnjak ali oljčnik 22.377 kmetijskih gospodarstev, kar je predstavljalo 30 % vseh kmetijskih gospodarstev. Sadovnjaki in oljčniki so v letu 2010 obsegali 10.415 ha, ali 2 % kmetijskih površin. V skupni vrednosti kmetijske pridelave pa sadje in oljke predstavljajo 8 odstotkov. V povprečju je imelo kmetijsko gospodarstvo v letu 2000 0,3 ha sadovnjaka oziroma oljčnika, do leta 2010 pa se je povprečna velikost sadovnjakov in oljčnikov na kmetijo povečala na 0,5 ha. Na integriran način se je v letu 2010 pridelovalo sadje na 39 % vseh površin, ekološka pridelava sadja pa je obsegala okrog 9 % površin. Največji delež v pridelavi sadja predstavljajo v Sloveniji jabolka, in sicer v zadnjih letih v povprečju 74 %. V zadnjih dvajsetih letih se je pridelava sadja povečala skupno za 58 %, pridelava jabolk pa se je skoraj potrojila. V tem času se je pridelava hrušk povečala za 17 % ter breskev in nektarin za 35 odstotkov.
 
Preglednica 1: Pridelava najpomembnejših vrst sadja in oljk v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih (v tonah):
 
 
1991
2001
2011
Jabolka
55.805
78.444
105.355
Hruške
9.745
9.166
11.425
Breskve in nektarine
6.366
5.432
8.603
Marelice
428
288
687
Češnje in višnje
2.515
2.953
4.622
Češplje in slive
2.614
6.005
4.921
Jagode
1.503
1.862
1.993
Drugo sadje
4.130
976
1.838
Orehi
499
2.259
2.911
Oljke
486
878
1.704
(Vir: Statistični urad RS)
Zaradi odvisnosti od vremenskih razmer in drugih vplivov pridelki sadja med leti precej nihajo.
Po podatkih SURS in drugih virih povzela Jožica Polajžer
 
Stabilne letine domačih jabolk namizne kakovosti
Sodobne tehnologije pridelave morajo zagotoviti večje, kakovostne in predvsem stabilne letne pridelke domačih jabolk. In to ne glede na vremenske razmere posameznega pridelovalnega leta. To zahteva tudi ekonomika obstoječe mreže sodobnih hladilnic v Sloveniji.
 
Hladilnice trenutno s skupno zmogljivostjo dobrih 55.000 ton omogočajo kakovostno hrambo jabolk, z njihovo zasedenostjo pa je povezana tudi slovenska strategija trženja jabolk. Kljub samostojni in nepovezani prodaji vseh sadjarjev, ki imajo poleg lastne pridelave jabolk tudi svoje hladilnice, ima večina težave s prenizkimi pridelki jabolk. Žal se v zadnjih desetih letih količina letnega pridelka ni povečala in se je ustalila na okoli 60.000 ton. Nihanja v količini pridelanih jabolk namizne kakovosti med leti so zelo velika, tudi od 30 do 70 odstotkov. To otežuje trženje in razvoj sadjarske panoge. Glavni razlog je še vedno v starostni strukturi jablanovih nasadov. Zadnja generacija postavljenih sodobnih jablanovih nasadov, zaščitenih s protitočnimi mrežami, s približno 1000 ha še ni nastopila polne rodnosti. Večina teh obnov je bila postavljena v zadnjih petih letih. V nasadih jablan, starejših od 20 let, s približno 600 ha pa je pojav izmenične rodnosti zaradi starosti postal konstanten. Zato ocenjujemo, da je normalno rodnih jablanovih nasadov s povprečnim letnim pridelkom več kot 30 ton/ha v tem času le dobrih 1200 ha. In le slaba polovica njih je zaščitena s protitočnimi mrežami. Zaradi velike razdrobljenosti jablanovih nasadov po vsej Sloveniji je od skupne bruto površine približno 2800 ha neto površina pod jablanami v intenzivnih nasadih le 2400 ha. Že tako nizke letne povprečne pridelke domačih jabolk zaradi obstoječe strukture pa dodatno ogrožajo še vsakoletne neugodne vremenske razmere (pozeba, suša, toča).
 
V povprečju je stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji pod 40 %. Med sadjem smo v Sloveniji samooskrbni edino z jabolki, pridelamo jih namreč dvakrat več, kot jih porabimo. Ostalih vrst sadja pa pridelamo precej manj, kot jih porabimo.
 
Razdrobljeni in tržno nepovezani domači sadjarji so ne glede na velikost in način poslovanja z vstopom Slovenije v EU postali zelo odvisni od dnevnega stanja na trgu. Tradicionalnih tržnih poti domači sadjarji nimajo več. Ob spremenjeni strategiji prodaje slovenskih jabolk in z združenim nastopom na trgu z najmanj polovičnim letnim pridelkom bi moral biti slovenski letni pridelek domačih jabolk po naših ocenah za resen konkurenčen nastop na tujih trgih mnogo večji, najmanj 80.0000 do 100.000 ton. In če želijo slovenski sadjarji še del drugorazrednih jabolk iz svojih intenzivnih nasadov trajno prodajati predelovalni industriji, je povečanje letnega domačega pridelka jabolk do leta 2020 za najmanj 30 % nujen ukrep. In letošnja letina? Domači pridelovalci jabolk zaradi škode po pozebi v tem času pričakujejo žal le slabo tretjino pričakovane letine.
 
Fotografija arhiv Zlatka Gutman Kobal, Izbor novih tržno perspektivnih sort jabolk je za slovenske pridelovalce zelo težaven, ker ni usklajen v skupni strategiji.
 
Trajno povečanje letnega pridelka domačih jabolk je mogoče doseči do leta 2020: 
·        Nujna je uporaba tehnološko sodobnih in ekološko naravnanih tehnologij v že obstoječih mladih nasadih, pokritih s protitočnimi mrežami, na površini 1000 ha.
·        Uspešna zaščita pred boleznimi in škodljivci je v tehnologiji pridelave ključnega pomena in mora biti v ravnovesju z drugimi pomotehničnimi ukrepi, predvsem z zimsko rezjo, redčenjem odvečnih cvetov in plodičev jablan, gnojenjem in drugimi. Pravočasno obiranje plodov posamezne sorte jabolk zagotavlja kakovost plodov in zmanjšuje delež fizioloških bolezni v času skladiščenja.
·        Zelo je pomembna pravilna umestitev pravih sort in klonov jabolk na ustrezne mikro in makro lokacije, ki se odraža v višji kakovosti jabolk.
·        Nujno je treba izbrati tržno zanimive sorte in klone jablan, ki v naših pedoklimatskih razmerah lahko dosežejo vrhunsko kakovost namiznih jabolk.
·        Ekološko osveščene tehnologije pridelave, ki so v porastu, imajo pri potrošnikih tako na lokalni ravni kot pri izvozu mnogo večje možnosti.
·        Edina trajnejša rešitev za stabiliziranje letnega pridelka domačih jabolk pa je v takojšnji zasaditvi dodatnih 600 ha jablanovih nasadov perspektivnih tržnih sort oziroma klonov. Nove nasade je zaradi neugodnih vremenskih razmer nujno treba dodatno opremiti s protitočnimi mrežami ter namakalnimi in oroševalnimi sistemi.
·        Ob primernih razvojnih programih bi bilo smiselno spodbuditi aktivno sadjarjenje na srednje velikih sadjarskih kmetijah od 2 do 5 ha, saj je sadjarstvo še vedno lahko najbolj dobičkonosna panoga. Zelo koristno bi bilo, da bi zadruge v svojih razvojnih programih celovito proučile dodatne možnosti pridelave sadja na teh kmetijah v okviru zadružnih struktur za lokalni trg.
 
Globalno proti lokalno
V zadnjih treh letih je v globalni strategiji trženja jabolk lokalni trg krepko začel mešati štrene tudi v Sloveniji. Slogan »kupujmo domače« je prepričal mnoge potrošnike. Zato ni naključje, da so se nepravilnosti na prodajnih policah in lokalnih stojnicah o poreklu pridelave že začele množično pojavljati. V Sloveniji upamo na manj zlorab, saj lokalna pridelava jabolk poteka tako rekoč po vsej Sloveniji. Kako uspešno bodo slovenska jabolka tekmovala z globalnimi na istih policah v prihodnje, pa bomo kmalu videli. In ker slovenski sadjari v dobrih letinah pridelajo več, kot prodajo doma na lokalnih trgih, bo zelo pomembno, kako bodo slovenska jabolka na tujih policah globalno uspešno konkurirala lokalnim. Še več pa je treba storiti, da lokalno pridelana jabolka in drugo sveže sadje prodamo v lokalnem okolju, tudi preko zadružnih trgovin. Besedilo in fotografija mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri KGZS – zavod Maribor.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij