30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Uvodna misel

OHRANIMO SLOVENSKEGA KMETA, ZADRUGE IN PODEŽELJE

E-pošta Natisni

Aktualna razprava o prihodnji skupni kmetijski politiki po letu 2020, ki sedaj poteka, kmetijstvu in razvoju podeželja na ravni Slovenije občutno krči finančna sredstva. Temu ostro nasprotujemo in od vlade zahtevamo, da zagotovi primeren finančni okvir za slovensko kmetijstvo in podeželje, saj so težave kmetov s podnebnimi spremembami, svetovno varnostjo, globalnim nihanjem cen in migracijami vse večje. Če slovensko kmetijstvo želi slediti vsem izzivom, potrebuje stabilne in zadostne vire financiranja in ukrepe, prilagojene slovenskim razmeram. Slovenski kmetje v primerjavi z evropskimi kmetujejo v bistveno težjih razmerah za kmetovanje, naše kmetije so majhne in razdrobljene, veliko je območij z omejenimi dejavniki za pridelavo. Z zniževanjem sredstev se bo tako še zmanjšala konkurenčnost slovenskega kmetijstva in agroživilstva ter krepil trend opuščanja kmetovanja in posledično pridelave hrane. Z opuščanjem kmetovanja bo prihajalo tudi do razseljevanja podeželja in posledično koncentriranja prebivalstva v urbanih središčih, kar lahko pripelje do socialnih trenj. Z opuščanjem kmetijstva se ukinjajo tudi druga delovna mesta na podeželju in umika infrastruktura, ki je potrebna za živo naselje (črpalke, šole, poslovalnice (banke, pošta, trgovine), vrtci, zdravstveni domovi).

Pomembno vlogo imajo mladi, ki jim moramo dati priložnost in zagotoviti pogoje, da bodo ostali na kmetiji in nadaljevali s kmetovanjem. Brez kmetovanja ni pridelave hrane in kaj hitro je lahko ogrožena naša prehranska varnost. V zadnjem času tudi zaradi podnebnih sprememb, ki jih spremljajo pozeba, toča, suša, prihaja do velikih izpadov kmetijske proizvodnje in velike škode. Tu moramo poiskati rešitve, da tovrstna tveganja ublažimo in zagotovimo celovito ukrepanje. Skupaj z ostalimi kmetijskimi organizacijami smo ministrstvo opozorili, da je pri žitih, še zlasti pri pšenici, zaradi neugodnih vremenskih razmer pridelek slabše kakovosti in veliko manjši od povprečja prejšnjih let. Ocenjujemo, da bodo zaradi izpada prihodka pridelovalci žit močno oškodovani in da bo morala država pridelovalcem priskočiti na pomoč.

Veliko govorimo o kratkih prodajnih poteh, lokalni hrani, verigah vrednosti. V času sezone lokalne pridelave hrane, zlasti svežega sadja in zelenjave, se na trgu pojavi veliko poceni sadja in zelenjave iz uvoza. Naši kmetje s prodajno ceno ne pokrijejo stroškov pridelave, ki so v primerjavi z drugimi državami zaradi različnih vzrokov precej višji. V številnih pogovorih s trgovskimi verigami iščemo poti, kako te razmere izboljšati. Nekateri koraki so bili že narejeni, a še veliko je dela, ki ga moramo opraviti tudi mi, kmetje in zadruge. Tu mislim predvsem na večjo promocijo, ki bo izobrazila in prepričala potrošnika o kakovosti in prednostih domače hrane. Veliko priložnosti za prodajo lokalne hrane ostaja neizkoriščenih še v javnih zavodih. Podobna zgodba se dogaja na področju prašičereje, kjer se skupaj s predelovalno industrijo trudimo povečati rejo slovenskih prašičev in njeno promocijo.

56. Sejem AGRA v Gornji Radgoni je letos sejem nove generacije, kjer se bodo predstavile slovenske zadruge in podjetja v zadružni lasti v hali B Pomurskega sejma. V sredo, 29. avgusta 2018, praznujemo dan slovenskih zadružnikov, zato vas vabimo, da nas obiščete!

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij