30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Uvodna misel

PRIHODNJA SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA MORA ZAGOTAVLJATI PREŽIVETJE SLOVENSKEGA KMETA IN PODEŽELJA

E-pošta Natisni

Konec novembra je Evropska komisija izdala sporočilo z naslovom »Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva«. Dokument predstavlja temeljne usmeritve prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2020, ki gredo v smeri poenostavitev, prilagajanja kmetij podnebnim spremembam in upravljanja s tveganji ter varovanja okolja. Največja in bistvena novost sporočila je sprememba izvedbenega modela skupne kmetijske politike. Po novem na ravni EU ne bo več natančnih ciljev, ampak bodo ti prepuščeni v odločanje vsaki posamezni državi članici. Vsaka država članica bo pripravila svoj strateški načrt s cilji, ukrepi in pogoji ter sistem za preverjanje ukrepov. Na ravni Evropske unije se bo preverjala uspešnost oziroma doseženi rezultati. Tako bo prihodnja skupna kmetijska politika imela skupne širše cilje in skupen nabor ukrepov, države pa bodo lahko iz tega skupnega nabora izbrale sklop ukrepov, s katerimi bodo najbolje naslovile lastne specifične razmere in na ta način tudi učinkoviteje prispevale k doseganju skupnih ciljev na ravni EU. Posebej moramo poskrbeti za mlade, ki so vse bolj izobraženi, saj bodo ti ostali na kmetijah le, če bodo videli v kmetovanju priložnost in perspektivo. Kmetovanje jim mora zagotavljati ustrezen dohodek in primerljiv življenjski standard z vrstniki. To je naša naloga, predvsem pa naloga naših pogajalcev, da za prihodnje finančno obdobje zagotovimo primerna finančna sredstva slovenskemu kmetijstvu in podeželju, sicer se bo danes urejena podeželska krajina v prihodnje bistveno spremenila. Ljudje bodo zapuščali podeželje, kmetijstvo se bo opuščalo, saj bodo mladi odšli, krajina se bo zaraščala in bo tako manj zanimiva za razvoj drugih dejavnosti, kot je turizem. Od politike moramo jasno in odločno zahtevati, da v prihodnji finančni perspektivi po letu 2020 zagotovi tak proračun, da bo zagotavljal preživetje slovenskega kmetijstva in podeželja. Žal danes mladi v kmetijstvu ne vidijo prihodnosti, zato na številnih kmetijah opuščajo kmetovanje.

Pomembna tema je problematika ohranjanja kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, kateri bi bilo treba nameniti veliko večjo skrb. Slovenija kot država bi morala še posebej skrbeti, da se kmetijska zemljišča, ki so omejena dobrina in nujna za preživetje populacije, ohranijo in ostanejo v slovenski lasti in upravljanju. Pozidava kmetijskih zemljišč s trgovskimi centri, gradnja lakirnice Magna na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, prodaja zemlje tujcem na obmejnih območjih so le nekateri primeri izgube kmetijske zemlje. Večjo vlogo bi tu moral imeti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bi zemljo, ki jo ima v lasti in je danes v upravljanju tujih podjetij, namenil slovenskemu kmetu. S tem bi kmetje, ki obdelujejo kmetijska zemljišča, lahko bistveno povečali svoje kmetije in bili bolj konkurenčni. Naj spomnim na delitev zemlje v Savinjski dolini, kjer imamo danes številne evropsko primerljive kmetije.

V regijah smo zaključili naša srečanja z zadružniki, ki so odprla številna nerešena vprašanja, povezana z novelo Zakona o kmetijstvu, sodelovanjem s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, reševanjem gozdarske problematike, zlasti po nastalih škodah zaradi vetroloma, podlubnikov in žleda. Zadružniki se strinjajo, da bi bilo treba bolj zavezujoča za člane narediti zadružna pravila, spodbujati promocijo lokalne hrane in njeno zastopanost v javnih zavodih. Vsebine, ki smo jih odprli na naših regijskih srečanjih, prenašamo tudi na naš tokrat 45. Letni posvet zadružnikov v Portorožu, ki bo 13. in 14. marca 2018 in bo osrednjo pozornost namenil prihodnosti slovenskega kmetijstva in zadružništva po letu 2020. Vljudno vabljeni, da se pridružite. Ob bližajoči se veliki noči pa vsem voščim vesele praznike.

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij