Kmetijstvo in gozdarstvo

INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE IN KMETIJSTVO

Rastlinske vrste se že stoletja prenašajo v okolja, kjer te vrste niso naravno razširjene. Takim rečemo invazivne tujerodne vrste. Že majhno število res problematičnih tujerodnih vrst ima lahko velike gospodarske, zdravstvene in ekološke učinke, zato je potrebno celostno ukrepanje.

Invazivne tujerodne rastline so tiste, ki se v naravi same čezmerno razširjajo, s svojo prisotnostjo in širjenjem pa jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in posledično negativno vplivajo na ekosisteme, habitate, gospodarstvo ter na zdravje ljudi in živali. Najbolj problematične invazivne tujerodne rastline v Sloveniji so japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera). Invazivne tujerodne rastline tako v kmetijstvu kot trdovratni pleveli zmanjšujejo pridelek in povečujejo stroške pridelave, spreminjajo podobo tradicionalne kmetijske kulturne krajine, izpodrivajo in ogrožajo domorodne rastlinske in živalske vrste, zmanjšujejo poplavno varnost, povečujejo erozijo ter so zdravju škodljive. Problematiko invazivnih tujerodnih rastlin vsak kmet, lastnik ali najemnik kmetijskih zemljišč zmanjšuje z njihovim rednim odstranjevanjem (pred cvetenjem oziroma tvorbo semen) po priporočenih postopkih za posamezno vrsto. Prav tako mora redno vzdrževati kmetijska zemljišča (okopavanje, česanje, ožiganje, uporaba zastirk, uporaba herbicidov, košnja, ustrezno vodenje paše, obdelava strnišč, ozelenitev golih tal) in vzdrževati robna območja (gozdni robovi, ozare, obpotja, zemljišča ob poslopjih). Vsi prejemniki sredstev iz naslova neposrednih plačil, ukrepov PRP 2014–2020, plačil za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov ter zeleno trgatev morajo spoštovati zahteve navzkrižne skladnosti, kjer je v okviru standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč vključena zahteva, da se »na kmetijskih površinah izvajajo ukrepi za omejitev širjenja tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom«. Kmetje morajo na celotnem kmetijskem gospodarstvu uvesti ukrepe za omejevanje širjenja tujerodnih vrst z invazivnim potencialom. Da bi kmetje dobili celovito informacijo o problematiki invazivnih tujerodnih rastlin, njihovem obvladovanju in preprečevanju širjenja, je na spletni strani Mreže za podeželje objavljena brošura »Invazivne rastline in kmetijstvo«.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

KAKŠNE SADIKE POTREBUJEMO ZA OBNOVO SLOVENSKIH GOZDOV

Slovenske gozdove v zadnjih letih pretresajo številne ujme. Katastrofalnemu žledolomu leta 2014 so naslednja tri leta sledile vsakoletne namnožitve smrekovega lubadarja, decembra lani pa je gozdove prizadel še silovit vetrolom.

Več ...
 
 

ČEBELE IN DRUGI OPRAŠEVALCI POMEMBNI TUDI Z VIDIKA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

Na pobudo Slovenije smo 20. maja letos prvič praznovali svetovni dan čebel, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov, kar lahko označimo za enega od največjih diplomatskih dosežkov v zgodovini Slovenije. Dva dni pozneje, 22. maja, pa smo praznovali tudi mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki je bil letos posebej posvečen 25-letnici Konvencije o biotski raznovrstnosti. Izjemno pomemben del biotske raznovrstnosti so prav čebele in drugi opraševalci.
Čebele so prisotne v skoraj vseh kopenskih ekosistemih sveta. Skoraj 90 odstotkov vseh vrst divjih cvetnic je vsaj deloma odvisnih od opraševalcev. Poleg tega, da so ključnega pomena zaradi opraševanja, so čebele tudi pomemben pokazatelj stanja v okolju, vključno z učinki podnebnih sprememb. Pomemben izziv je danes upadanje raznolikosti in gostote populacij opraševalcev. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je ena od prednostnih nalog EU na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Te vsebine poudarja tudi Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, ki z ukrepom kmetijsko-okoljska-podnebna-plačila (KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji. Namen kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil je spodbujati nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Z njimi se krijejo dodatni stroški in izguba prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev, kmetje pa so na ta način poplačani za delo in trud, ki ga opravljajo kot skrbniki okolja. Podpora se praviloma izplačuje v obliki plačila na hektar ali glavo velike živine.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

TEDEN GOZDOV 2018: GOZD JE KULTURA

Teden gozdov je vsakoletna prireditev, ki konec maja poveže vse institucije, ki skrbijo za slovenski gozd, in širši družbi predstavi pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo. Teden gozdov 2018 poteka med 28. majem in 3. junijem 2018, zaznamuje pa ga vrsta prireditev pod skupnim naslovom »Gozd je kultura«. Gozdarstvo se s tem priključuje obeleževanju evropskega leta kulturne dediščine 2018. Dediščina gospodarjenja z gozdom kot največjim slovenskim naravnim bogastvom je kulturna vrednota, ki je rezultat načrtnega in skrbnega dela predhodnih generacij in na katero smo lahko v Sloveniji upravičeno ponosni.

Več ...
 
 

7 MILIJONOV EVROV ZA ODPRAVO POSLEDIC POZEBE V SADJARSTVU IN VINOGRADNIŠTVU V LETU 2017

Vlada RS je za odpravo posledic pozebe med 21. in 22. aprilom 2017 na prizadetih območjih Slovenije v začetku februarja 2018 sprejela Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. Za izvedbo programa je zagotovljenih 7 milijonov evrov iz proračunske rezerve za leto 2018.


Nizke temperature, ki so se med 21. in 22. aprilom lani v različnih območjih Slovenije spustile krepko pod nič stopinj Celzija, so močno prizadele predvsem sadno drevje in vinsko trto. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, je znašala slabih 46 milijonov evrov. Pozeba je prizadela 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Prizadetih je bilo 3.290 oškodovancev na dobrih 8.147 ha kmetijskih površin v 155 občinah. Do sredstev za odpravo škode so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so bila 22. aprila 2017 vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Sredstva bodo dodeljena, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo na podlagi podatkov iz aplikacije Ajda najmanj en GERK s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 odstotkov, poslala predtiskan obrazec »Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva«. Če kmetijsko gospodarstvo predtiskanega obrazca ne bo prejelo, lahko uporabi obrazec, ki je objavljen na spletni strani agencije, ter ga z izpolnjenimi podatki, podpisom in drugimi prilogami posreduje na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali odda osebno v sprejemni pisarni agencije.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij