Kmetijstvo in gozdarstvo

7 MILIJONOV EVROV ZA ODPRAVO POSLEDIC POZEBE V SADJARSTVU IN VINOGRADNIŠTVU V LETU 2017

Vlada RS je za odpravo posledic pozebe med 21. in 22. aprilom 2017 na prizadetih območjih Slovenije v začetku februarja 2018 sprejela Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. Za izvedbo programa je zagotovljenih 7 milijonov evrov iz proračunske rezerve za leto 2018.


Nizke temperature, ki so se med 21. in 22. aprilom lani v različnih območjih Slovenije spustile krepko pod nič stopinj Celzija, so močno prizadele predvsem sadno drevje in vinsko trto. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, je znašala slabih 46 milijonov evrov. Pozeba je prizadela 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Prizadetih je bilo 3.290 oškodovancev na dobrih 8.147 ha kmetijskih površin v 155 občinah. Do sredstev za odpravo škode so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so bila 22. aprila 2017 vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Sredstva bodo dodeljena, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo na podlagi podatkov iz aplikacije Ajda najmanj en GERK s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 odstotkov, poslala predtiskan obrazec »Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva«. Če kmetijsko gospodarstvo predtiskanega obrazca ne bo prejelo, lahko uporabi obrazec, ki je objavljen na spletni strani agencije, ter ga z izpolnjenimi podatki, podpisom in drugimi prilogami posreduje na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali odda osebno v sprejemni pisarni agencije.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

PO VETROLOMU V GOZDOVIH NAM ZNOVA GROZI NAPAD PODLUBNIKOV

Naravne ujme so postale stalnica tudi v slovenskih gozdovih. Po žledolomu v letu 2014 in obsežnem napadu podlubnikov v preteklih treh letih je bilo zaradi vetroloma sredi decembra 2017 v Sloveniji ponovno poškodovanih več kakor 2 milijona kubičnih metrov drevja. Največje površine gozdov s podrtim in polomljenim drevjem so nastale na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem, v manjšem obsegu pa tudi drugod po Sloveniji.

Več ...
 
 

ZIMSKA SEČNJA LESA

ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
PREVIDNO PRI DELU V GOZDU V ZIMSKIH RAZMERAH!

Mnogi lastniki gozdov in gozdni delavci se gozdarskih del lotijo tudi pozimi. Čeprav razmere za sečnjo zaradi hladnega in mokrega vremena pogosto niso idealne, ima zimska sečnja v gozdu tudi nekatere prednosti: drevesa niso »v soku«, zato ima njihov les nižjo vlažnost v primerjavi z lesom, posekanim v drugih letnih časih, poleg tega pa so zaradi zmrzali poškodbe gozdnih tal zaradi spravila lesa bistveno manjše kot v drugih letnih časih. Posek in spravilo lesa v zimskih razmerah sta zelo smiselna, vendar le ob primerni usposobljenosti, opremljenosti in fizični pripravljenosti izvajalcev. Delo v mrazu je težje, naši odzivi so počasnejši, varen umik pri poseku drevesa je otežen, obstaja tudi nevarnost padca zaradi spolzkega in zamrznjenega terena.

 

Več ...
 
 

20. MAJ – SVETOVNI DAN ČEBEL

Republika Slovenija je vodila globalno kampanjo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev ter opomniti ljudi na njihov pomen za celotno človeštvo in jih pozvati h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. Pobuda je imela močno podporo mednarodne skupnosti in ob koncu decembra 2017 je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku razglasila 20. maj za svetovni dan čebel.

Študije svetovno priznanih organizacij Združenih narodov in Mednarodne skupnosti za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar so vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti. A z izumrtjem čebel svet ne bo siromašnejši le za eno živalsko vrsto, pač pa bo to imelo drastične posledice za celotne ekosisteme in človeštvo. Podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo kažejo, da čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju problemov globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Zaustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov ter tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030. Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo. Čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Prav zato še z večjo občutljivostjo in zaskrbljenostjo spremljamo ogroženost čebel v svetu. Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN sprožila postopke za razglasitev svetovnega dne čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev. Na ravni EU smo bili pobudniki še enega projekta s podobnim ciljem, t. i. »evropskega medenega zajtrka«, ki se izvaja v šolah in javnih zavodih. 20. maja 2018 bomo prvič uradno praznovali svetovni dan čebel.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

LETOŠNJE VROČE POLETJE PODALJŠUJE NAPAD SMREKOVEGA LUBADARJA

Največja namnožitev smrekovega lubadarja v zgodovini v slovenskih gozdovih, ki smo ji priča v zadnjih treh letih in je predvsem posledica žledoloma v letu 2014, se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Dodaten zagon napadu lubadarja v smrekovih gozdovih daje letošnje vroče in sušno poletje z daljšimi vročinskimi valovi. Visoke temperature ugodno vplivajo na razvoj podlubnikov, ki se razvijajo hitreje, hkrati pa vročina in suša oslabita drevesa, zaradi česar so manj odporna na napade žuželk.

 

Več ...
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij