Strokovnjak svetuje

STANOVANJSKI KREDIT S FIKSNO ALI S SPREMENLJIVO OBRESTNO MERO?

Se odločate za nakup oziroma obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše? Potem po vsej verjetnosti potrebujete stanovanjski kredit. Banke praviloma ponujamo dve vrsti stanovanjskih kreditov: s fiksno in s spremenljivo obrestno mero.

Krediti s fiksno obrestno mero so nekoliko dražji, vendar imate za celotno dobo odplačevanja kredita zagotovljen enak mesečni obrok, saj fiksna obrestna mera v dobi odplačevanja kredita ostaja enaka. Pri spremenljivi obrestni meri (sestavljeni iz obrestne mere Euribor in pribitka) se vsakih nekaj mesecev (pri 6-mesečnem Euriborju vsakih šest mesecev) preračuna mesečni obrok ob upoštevanju nove vrednosti referenčne obrestne mere Euribor. Zato je lahko skupna obrestna mera ob začetku odplačevanja posojila precej drugačna kot čez nekaj let, s čimer se spremeni tudi višina kreditnega obroka. 6-mesečni Euribor je trenutno sicer negativen in znaša –0,271 odstotka, pri čemer je vrednost na izredno nizki ravni. Samo v ponazoritev: maja 2013 je znašal Euribor okoli 0,3 odstotka, pred desetimi leti maja 2008 pa okoli 4,9 odstotka. Dejstvo, da se Euribor v obdobju nekaj let lahko močno spremeni, je pomembno upoštevati pri najemanju dolgoročnejših stanovanjskih kreditov. Stanovanjske kredite lahko najamete za različna časovna obdobja, tudi do 30 let. Krediti s krajšo dobo odplačevanja so praviloma cenejši, vendar pa je pomembneje upoštevati, kolikšno mesečno vsoto lahko glede na svoje redne dohodke namenjate plačevanju kredita. Z daljšo dobo odplačevanja se mesečni obroki znižujejo. Osnova za stanovanjski kredit je kreditna sposobnost, ki jo banke določamo na podlagi vaših rednih mesečnih prihodkov. Kredit morate še ustrezno zavarovati ali pri zavarovalnici (praviloma kredite s krajšo dobo odplačevanja) ali z zastavo nepremičnine.

 
 

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV PO NOVEM

V Sloveniji se od 25. maja 2018 uporablja evropska Uredba o varstvu osebnih podatkov 2016/697 (GDPR), in to poleg že obstoječega in veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Nova uredba zadeva vse tiste subjekte, ki na kakršenkoli način obdelujejo osebne podatke (zadostuje že na primer zbiranje elektronskih naslovov in pošiljanje pošte na te naslove). Čeprav je bil cilj ZVOP-1 že doslej preprečevati neustavne, nezakonite in neupravičene posege v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, gre uredba še dlje in zahteva od obdelovalcev osebnih podatkov možnost, da zagotavljajo ustrezno raven varnosti glede na tveganje (na primer psevdonimizacija in šifriranje osebnih podatkov, zagotavljanje stalne zaupnosti, celovitosti, dostopnosti, zmožnost pravočasno povrniti razpoložljivost in dostop do osebnih podatkov v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta, redno testiranje, ocenjevanje in vrednotenje učinkovitosti tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotavljanje varnosti obdelave).
Manca Petelin, pravnica

 
 

TRGOVANJE S KRIPTOVALUTAMI

Trgovanje s kriptovalutami (bitcoin, ethereum in druge) postaja vse popularnejše. Kriptovaluta je virtualna valuta in je ne moremo hraniti v fizični obliki. S kriptovalutami se lahko rudari ali pa se z njimi trguje. Večina vlagateljev zgolj trguje s kriptovalutami, torej jih kupuje oziroma prodaja bodisi zase ali za naročnika na eni od spletnih menjalnic ali borz (Bitstamp, Kraken, Poloniex, Bitfinex in mnoge druge). Po odprtju trgovalnega računa je mogoče trgovati z različnimi kriptovalutami in poskušati ustvariti dobiček. S kriptovalutami je mogoče tudi rudariti, kakor je poimenovan postopek, v katerem računalniki preverjajo vse podatke in potrjujejo prenose bitcoina in hkrati varujejo omrežje. To so zapletene računalniške operacije, ki porabijo ogromno električne energije. Rudarjenje je proces, v katerem nastajajo novi bitcoini. Rudarjenje zahteva močne računalniške procesorje. Rudarji so za svoje delo nagrajeni s provizijo, ki jo uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil oziroma z novo nastalimi bitcoini. B. F.

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij